Objavil/a: Bogdan Dular | april 13, 2009

Projektni manegement v praksi

2. DEL:  »pred uvodna faza« (od ideje do tima)

clovecek2

Od same ideje do prve faze projektnega ciklusa, to je uvodne faze1 (o njej bo govora v naslednjem članku), je na mojem primeru minilo precej časa. V svojem drugem članki bom v t.i. »preduvodni fazi«, ki sem si jo dovolil sam tako poimenovati, saj teorija tradicionalnega pristopa projektnega manegementa le-te ne vključuje, na kratko opisal izkušnje obdobja od utrnitve in razvoja ideje do same vzpostavitve tima.

Celotna zgodba se je pričela z zamislijo v času, ko sem še kot zunanji sodelavec pisal za revijo Moje Finance. Sprva je bila ideja v obliki članka le modifikacija že obsteječe prakse, zato sem kmalu izdelal površen načrt implementcije in z njim odhitel k uredniku, v upanju da ga bom uspel prepričati v smotrnost objave članka v naslednji številki, vendar zaman. (o razlogih nima smisla govoriti).

Kljub temu sem sam pri sebi še vedno verjel, da bi bil članek lahko zanimiv še za kakšen drug medij s sorodno vsebino, zato sem kasneje obrnil na revijo Podjetnik. Prav tako (delno) zaman. Kot rezulat razgovora kasneje nastane članek Mladi, drzni, ambiciozni, ki sicer v kakšnih 20 odstotkih odseva prvotno idejo.

Projekt brez tima

Ker zadovoljivega feedbacka na idejo nikakor nisem uspel najti, sem se iz čiste radovednosti po mnenje o ideji obrnil na takrat še precej skromen lasten network. Tako sem v stik stopil z kolegom z ogromnim socialnim kapitalom, izjemno širokim pogledom in številnimi izkušnjami s sorodnimi zadevami, ki je v ideji videl dodatne možnosti razvoja, ki so zdaleč presegale okvir samega članka. Tako nadgrajena ideja je že predstavljala osnovo oziroma podlago za razvoj projekta, vendar pa so naju nato različne obveznosti na žalost razdružile, tako da kasneje nisva šla v skupno implementacijo. Sam sem se nato znašel pred naslednjo zagato: na eni strani sem imel sem precej perspektivno idejo, ki je imela potencial za razvoj (morda v tistem času še ni bila popoloma razdelana njena končna uporabna vrednost), po drugi strani pa sem se soočal z navidez nepremagljivo oviro – alfo in omego uspeha tako projektov kakor podjetji – imenovano tim.

Implementacija celotnega projekta bi bila namreč zame v vseh pogledih prezahtevna naloga, zato sem se lotil iskanja parnterjev, s katerimi bi na eni strani premostil lastne pomankljivosti, na drugi strani pa pridobil:

  • konkreten know how iz materije projekta (sam namreč ne prihajam iz tega področja)
  • vzajemno motivacijo,
  • dokončno izoblikovanja ciljev projekta po načelu »več glav, več ve« (nameč obstajala so še vedno nekatera nerazjasnea oziroma slabo pojasnena področja)
  • dodatni socialni kapital

O opredelitvah,  oblikovanju in funkcijah tima je ogromno napisanega že tako na spletu kot v literaturi, zato bom v nadaljevanju raje navedel le moje kratke  ugotovitve s področja iskanja in oblikovanja tima:

  • Obrnite se na prijetelje in mogoče tudi na prijatelje prijetaljev (tako sem v kontakt z enim izmed članov prišel sam)
  • Iščite člane z znanjem in izkušnjami s področja na katerega se nanaša projekt
  • Iščite člane z energijo in motivacijo ter lastnostmi, ki jih manjkako vam
  • Prepričajte jih v idejo.

team2008

Tim kot ključen dejavnik uspeha

Nekje sem prebral, da izbira dobrega tima pomeni že 80 % uspeha na poti do uspešne realizacije cilja. S tem bi se v veliki meri tudi sam strinjal, saj je izbira in formacija le-tega zaradi odsotnosti neposrednih (takojšnih) koristi ter posledično tudi pomanjkanja motivacije in interesov, ali pa zgolj že preokupacije potencialnih članov na drugih področji, težja kot se na prvi pogled zdi.

V tem primeru moram zapisati, da sem sem našel odličen tim, sestavljen še iz dveh članov, fanta in punce. Oba prihajata iz področja na katerega se nanaša projekt, sta izjemno ambiciozna in motivirana ter imata tako formalno znanje kakor tudi izkušnje že iz podobnih projektov. Poleg tega menim, da se tudi zelo dobro dopolnjujemo in čeprav smo samo trije od 11 timskih vlog2 (po lastni presoji) zasedamo nasledenjih šest:

  • ustvarjalca oz človeka idej
  • tvorca- energični vodja
  • opazovalca-analitika
  • izvajalca
  • strokovnjaka
  • vizionarja
  • dovrševalca.

 V timu smo kmalu prepoznali tudi številčno podhranjenost v razmerju do obsega projekta, zato bomo prisiljeni povečati število članov tima, pri čemer se zavedamo, da bo v prihodnje povečanje ena prvih resnih preizkušenj celotnega projekta in hkrati njen indikator uspešnosti. Namreč:

  • sama širitev bo še enkrat preverila samo idejo, ali bomo znali z njo prepričati nove člane ob predpostavki že prej omenjene odstotnosti neposrednih in hitro vnovčljivih koristi
  • ali že imamo zadostni network, da bomo pridobili profile, ki jih potrebujemo
  • in ali se bomo lahko uspešno soočili z zahtevnejšo koordinacijo, ki jo širitev prinaša.

 Pomanjkanje časa lahko ogrozi projekt

Projekt je že po svoji definicij aktivnost z točno določenim ciljem, v okviru časa, okoli katerega se zberejo člani z namenom doseči cilje. Projekt je tako le v redkih primerih (npr. projektnih organizacijah) glavna okupacija sodelujočih oseb, temveč je bolj kot to, zadeva prostega časa in dobre volje. To ni v končni fazi seveda ni nič narobe, vendar pa se s tem (lahko) pojavijo problemi koordinacije, večjih časovnih razmikov med sestanki, nezmožnost hitre presoje novih idej, padec motivacije in preobremenjenost članov, kar lahko v končni fazi primerih vodi tudi do odstopov s projekta.

 

Naslednjič: uvodna faza

 

 

 

 

_______________________________________

1V uvodni fazi se bolje spoznamo s samim poslovnih okoljem na katerega se projekt nanaša,  določimo naravo, cilje in obseg projekta ter se meddrugim pošiščemo odgovore na naslednja vprašanja: Kakšen je cilj projekta, kje bomo našli vire (bodisi v finančni bodisi v kakšni drugi obliki), kakšen bo obseg projekta (stroškovni, časovni,), kje lahko pričakujemo da bomo naleteli na »ozka grla«, kateri viri nam še manjkajo za uspešen prehod v drugo fazo načrtovanja (finačni, socialni, intelektualni kapital)

 

2otraj tima ločimo 11 vlog, vendar ni nujno, da je tim sestavljen iz 11 ljudi, saj ljudje pogosto hkrati zavzamemo dve ali več vlog. Isti ljudje se v različnih skupinah in situacijah hkrati identificirajo z različnimi vlogami. Preostale vloge so še: Iskalec virov, koordinator, timski povezovalec, promotor-komunikator

Advertisements

Responses

  1. Zelo pohvalno, da pišeš o teamu in ne o skupini ljudi. Ter, da daješ poudarek socilanemu kapitalu. .. ker: kaj imajo vrednega sodobni podjetniki, podjetja, korporacije, če ne ljudi, znanja, pozitivne kulture, medosebnih povezav. Socialni kapital je tisti, ki inicira, izvaja in zaključuje projekte. Mora biti vključen in je pogoj za uspeh.

    lep pozdrav, Primož Frelih

  2. Hvala za vaše razmišljanje. Se popolnoma strinjam z vami. Če je imel še nekaj let nazaj finančni kapital primat, se o njem dandanes ne govori več toliko, kar seveda ne pomeni, da ni nepomemben. Vendar se po drugi strani vse bolj poudarja socialni in intelektualni kapital, kar ste tudi sami nakazali.

    Lep pozdrav


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: