Objavil/a: Bogdan Dular | maj 4, 2009

Revision: Marketing a country (T. Wells, G. Wint)

country11

Marketing a country je enostavna odlična knjiga nastala na podlagi raziskave, s katero sta se T. Wells in G. Wint pod pokroviteljstvom FIAS-a (Foreign Investment Advisory Service)  lotila sistemske analize  širšega področja investijske promocije.

Omenjenemu področju se je namreč preostala liteatura (presentljivo) kljub pomembnosti teme precej izognila.  Sam sem se knjige sprva lotil bolj iz radovednosti kot iz študijske potrebe oz. priprave diplome (Analize investicijske klime republike Kosova), vendar sem jo kasneje v roke vzel kar dvakrat, saj predstavlja tako v teoriji kot v praksi odličen most za prenos vsebine moje diplomske naloge do kupcev, ali povedano z drugimi besedami: investicijsko klimo je treba na trgu znati prodati, v tej točki pa nam je omenjena knjiga lahko v veliko pomoč.

Marketing a country je v svojem samem bistvu raziskava 35 investicijskih agencij širom zemeljske oble, ki so v svoja gospodarstva želele privabiti čimvečje število tuijih neposrednih investicij (TNI). To pomeni, da glavna avtorja ne zasujeta bralca samo z neaplikativno teorijo, temveč iz samega opazovanja delovanja agencij izpostavlja prakse dela, ki jih lahko kot vzorec prenesemo tudi na preostale investicijske agencije.

Avtorja tako tekom raziskave poskušata odgovoriti na nekatera vprašanja, kot so: katera oblika investicijske promocije je primerna za določeno stopnjo razvoja gospodarstva, kakšne naj bodo po svoji obliki investicijske agencije in  kakšni so učinki posameznih tehnik. Soočita se tudi s problemom merjenja učinka tovrstne promocije in na primerih agencij izpostavita nekatere prakse, ki so v gospodarstva uspela pripeljati velike inekcije TNI. (primer investicijske agencije Costa Rice, ki je privabila investicijo IBM-ja)

Sam bom vsebino predstavil res zelo na kratko in po lastnem mnenju  izpostavil le bistvene elemente:

  1. V investicijski promociji lahko najdemo analogijo z industrijskim marketingom, saj tako kot proizvajalci na trgu potrošnikom prodajajo svoj produkt, se tudi  države borijo za svoj delež TNI na trgu s svojim produktom – investicijsko klimo oziroma privlačnostjo trga. Avtorja se v tem delu izmakneta »mikavni« pasti analizi samega produkta (to se pravi, kaj je privlačno investicijsko okolje), temveč raje ugotavljata, da tako kot mora industrijski marketing v zgodnjih fazah sprva z neosebnimi tehnikami vzbujati zavedanje in interes pri potencialnih kupcih, mora tudi investicijska promocija delovati na podoben način. Tako naj v zgodnjih fazah z neosebnimi tehnikami gradi image buliding države gostiteljice (credibility and visibility), kasneje pa naj že z bolj osebnim pristopom (t.i. targeted approach) vpliva na izbrane gospodarske subjekte v ciljni državi.

 

  1. Razdelata tri glave tehnike investicijske promocije:
    1. Image building/buiding awarness: v tej fazi v šrišem krogu investitorjev gradimo pozitiven pogled na državo gostiteljico. Je faza neosebnega pristopa. V velikem odstotku raziskovanih primerih je to prva faza investicijske promocije, ki je še posebaj primerna za nove, mlade države ali države z negativnim prizvokom v mednarodni skupnosti itd.
    2. Direct investment promotion: Gre za fazo osebnega vplivanja na izbrane investitorje, ki so že nakazali morebiten vstop na določen trg. Ta faza pogosto sledi fazi image buildinga. Gre za stopnjo investicijske promocije, ki po raziskavi velja za najbolj uspešno. Vključuje tako na primer: organizacije investicijskih seminarjev, vplivanje na izbrane sektorje, obiske gospodarstvenikov v regiji, mreženje z lokalnimi partnerji (linkage program) itd.
    3. Providing services to prospective und current investitors: v praksi gre največkrat za zadnjo fazo investicijske promocije, ko se investitor že odloči za vstop na izbran trg. Gre za nudenje določenje informacij, pomoč pri ustanavljanju TNI, pomoč pri birokratksih zapletih. Ponavadi to funkcijo lahko prevzame tudi privatni sektor katere storitve zaračuna.

 

  1. Najboljša oblika investicijskih agencij so t.i. kvazi vladne agencije. Te namreč združujejo pozitivne lastnosti tako privatnega kot javnega sektorja. Določene stopnje investicijske promocije namreč lahko predamo v izvajanje privatnemu sektorju (image buildig), medtem ko so preostale tehnike bolje izpeljane, če ostanejo  pod okriljem javnega sektorja. Torej, kaj ima privatni sektor česar nima javni in obratno: Privatni sektor ima v prvi vrsti specifična znanja (marketinška znanja), ki so zagotovo potrebna za izvedbo tovrstne promocije. Poleg taga  lahko običajno nudi višje plače in posledično s tem privabi boljše kadre, vendar po drugi strani nima ključnega dostopa do vlade, kar otežuje izvajanje bolj osebnih tehnik, kot so npr. organizacija gospodarskih delegacij, srečanja z vladnimi predstavniki itd.

Skratka: Izjemno pripročljivo čtivo (če delujete na tem področju).

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: